Sistem holistične vadbe.

Pilates

Za zbranost celega človeka.

Za vse, ki se s pilatesom srečujete prvič, je priporočljivo, da se skupinam priključite septembra/oktobra ali januarja!

Pilates je sistem holistične vadbe, ki jo je razvil Joseph H. Pilates v začetku 20. stol. kot “kontroligijo”. Je izredno učinkovita praksa, vendar zahteva zbranost celega človeka.

Vadba ima nekaj zelo natančnih smernic, je torej tehnika, ki se je moramo naučiti. Bolj, ko jo obvladamo, večje koristi nam prinaša in bolj zanimiva in zabavna postane.

Njene prednosti so, izjemna učinkovitost, dokaj hitri rezultati (po 1 mesecu 2krat tedensko) in stranski učinek: mentalna sprostitev. Ker pilates zahteva pozornost na dih in z njim usklajeno gibanje, se naš um umiri.

  • Vadba lajša bolečine v hrbtenici, saj prav vsak gib v pilatesu izhaja iz centra – pomeni, da močno ojačamo stabilizatorje trupa in hrbtenice.

  • Izboljša tudi stanje našega medeničnega dna, saj elastično krepimo ta bistven element pokončne drže.

  • Poveča se naša funkcionalna vzdržljivost in moč.

Na vadbi uporabljamo težo svojega telesa in različne pripomočke: mala žoga, franklin žogice, drsni diski, elastični trak, palica, bolsterji… Variabilnost je ključna za ohranjanje odzivnosti, budnosti živčnega sistema.

Principi pri pilatesu:

  • Koncentracija – na izvedbo vaje, na vsako fazo gibanja, na zavedanje vseh delov telesa.

  • Centriranje – pred vsako vajo aktiviramo center moči (powerhouse) – globoko trebušno mišico – transversus in mišice medeničnega dna; zavedamo se centra in iz njega izvajamo vse vaje.

  • Dihanje – je letarealno prsno ter koordinirano z gibanjem, saj podpira izvedbo vaje. Vdih skozi nos, izdih skozi priprta usta.

  • Nadzor – gibanje mora biti popolnoma kontrolirano in izvedeno z zavedanjem kaj počnemo.

  • Natančnost – je del kontrole. Vsake vaje in vsake ponovitve se moramo lotiti z natančnostjo, sicer izgubimo namen in vrednost vaje.

  • Tekoče gibanje – gibanje znotraj vaje mora biti tekoče, prav tako prehodi med vajami.

  • Izolacija – ko enkrat dosežemo večjo kontrolo nad najšibkejšimi mišičnimi skupinami, jih tudi lažje izoliramo ter aktiviramo.

  • Rutina – pomembna je redna praksa.